Akcijski načrt navaja ukrepe, ki jih morajo sprejeti EU in države članice, da bi spodbudile razvoj podjetništva ter omogočile rast gospodarstva in zaposlovanja. Med govorniki na konferenci je bila tudi slovenska ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin.

Evropska komisija je akcijski načrt za spodbujanje rasti podjetništva pripravila za obravnavo na pomladanskem sestanku Evropskega sveta v Bruslju, kjer bodo voditelji držav članic EU pregledali napredek na področju izvajanja Lizbonske strategije, katere namen je povečati konkurenčnost, rast in zaposlovanje v evropskem gospodarstvu.

Predlogi ukrepov Evropske komisije

Javno posvetovanje o podjetništvu na podlagi t.i. zelene knjige o podjetništvu v Evropi, ki jo je lani objavila Evropska komisija, je pokazalo, da v EU obstaja še vse preveč ovir za ustanavljanje in delovanje podjetij. S tem namenom je Komisija v novem akcijskem načrtu za spodbujanje podjetništva skušala odgovoriti na tri ključna vprašanja:

1. Kako spodbuditi podjetniško iniciativo in zagotoviti, da bodo mala podjetja lahko rasla?

2. Kako omogočiti prenos družinskih podjetij z ene generacije na drugo?

3. Kako zagotoviti, da bodo propadli podjetniki imeli možnost začeti znova?

Komisija je v akcijskem načrtu predlagala več ukrepov za reševanje teh in drugih problemov, ki ogrožajo razvoj podjetništva v Evropi. Med najpomembnejšimi ukrepi (med njimi so tudi nekatere dolgoletne zahteve Obrtne zbornice Slovenije) so naslednji:

1. Reforma šolskega sistema, ki bi moral mladim vcepiti pozitiven odnos do vodenja lastnega podjetja.

2. Spremeniti nacionalno zakonodajo, tako da bodo propadli podjetniki imeli možnost ponovnega zagona. Treba bi bilo vzpostaviti mehanizme za pomoč podjetjem v težavah v dovolj zgodnji fazi ter si prizadevati za spremembo odnosa družbe do propadlih podjetnikov.

3. Poenostaviti zakonodajo, ki določa pravila prenosa družinskega podjetja na naslednjo generacijo, in preučiti učinke davčnih sistemov na take prenose.

4. Reformirati zakonodajo na področju socialne zaščite, tako da bo ljudi spodbujala k ustanavljanju lastnega podjetja. Ljudje se pogosto ne odločajo za samozaposlitev ravno zato, ker se bojijo izgube socialne podpore ali zdravstvenega zavarovanja.

5. Treba je mobilizirati kapital za podporo novim in mladim podjetjem, ki so soočena z najvišjim tveganjem na trgu.

Z davčnimi formalnostmi le v matični državi?

Poleg tega namerava Komisija lansirati nove poskusne programe za spodbujanje podjetništva na naslednjih področjih:

1. Eden od novih programov bo namenjen narodnim manjšinam, ki so zdaj zaradi diskriminacije pogosto zapostavljene in imajo zaradi tega dodatne probleme.

2. Drugi poskusni program pa bo namenjen poenostavitvi davčnih formalnosti za mala podjetja, ki delujejo v več državah članicah EU. Različni davčni sistemi predstavljajo veliko obremenitev za mala podjetja, ki poslujejo v več državah, saj je treba obdavčljivi dohodek prijavljati v različnih jezikih in po različnih pravilih, kar lahko pomeni tudi veliko finančno breme za mala podjetja. V EU sicer vlada splošno prepričanje, da je to zelo problematično, vendar zaradi soglasnega odločanja o davčni politiki države članice doslej pri tem še niso dosegle nikakršnega napredka. Komisija zato predlaga, da bi na poskusni osnovi uvedli uporabo načela, da so mala podjetja v tujini obdavčena po enakih pravilih, kot veljajo v njihovi matični državi. To bi pomenilo, da denimo avstrijsko podjetje, ki posluje s Slovenijo in Belgijo, svoj obdavčljivi dobiček obračuna v vseh teh državah po avstrijskih pravilih, namesto po nacionalnih pravilih vsake od teh držav. Davek bi si potem razdelile vse tri države. Enako načelo bo Komisija skušala poskusno uveljaviti tudi na področju davka na dodano vrednost, in sicer naj bi podjetja v tem poskusnem programu vse formalnosti v zvezi z DDV opravila v svoji matični državi, zato da bodo imela opravka samo z enim davčnim organom in bodo lahko poslovala v svojem nacionalnem jeziku.

Izboljšati dostop do virov financiranja

Evropski komisar Liikanen je na konferenci poudaril, da so prav mala in srednja podjetja za evropsko gospodarstvo glavni vir zaposlovanja, poslovne dinamike in inovacij. V EU je namreč 25 milijonov malih in srednjih podjetij, ki zagotavljajo več kot dve tretjini delovnih mest v zasebnem sektorju, to je 100 milijonov delovnih mest. Poleg tega mala in srednja podjetja ustvarijo kar 80% vseh novih delovnih mest.

Vendar je na drugi strani komisar Liikanen tudi opozoril, da EU kljub temu na področju razvitosti podjetniške kulture močno zaostaja za Združenimi državami Amerike, kar je predvsem posledica napačnega odnosa do podjetništva in pretiranih birokratskih obremenitev podjetnikov. Evropejci so veliko manj pripravljeni sprejeti tveganje in ustanoviti novo podjetje kot Američani. To bo v prihodnosti postalo še bolj problematično zaradi staranja evropskega prebivalstva, ko se bo skupina najbolj aktivnega in podjetnega prebivalstva v starosti od 25 do 34 let močno skrčila.

Slovenska ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin pa je na konferenci poudarila, da je v Sloveniji treba izboljšati dostop do virov financiranja za podjetja. To je po njeni oceni najbolj kritična točka v slovenskem podjetniškem okolju. Financiranje podjetij bi bilo po njenem treba zagotoviti s stimuliranjem zasebnih vlagateljev, na primer z davčno politiko. Fiskalna politika zdaj predvsem stimulira socialno kohezijo, vendar bi se morala v prihodnje bolj usmeriti tudi v spodbujanje podjetništva.

Ministrica je kot resen problem v Sloveniji označila tudi pomen podjetniške kulture in spoštovanje do podjetništva kot vrednote, ki pomeni veliko neodvisnost in samostojnost. V Sloveniji podjetništvo po njenem mnenju še ni dovolj cenjeno kot vrednota. Poleg tega Slovenija ne stimulira ponovnega začetka propadlih podjetnikov, saj ima stečaj negativen prizvok. Menila je, da bi bilo treba spodbujati pozitivne vrednote podjetništva in dati poudarek izobraževanju v tem smislu.

Kategorije: Novice

Dodaj odgovor

Sorodni izdelki

Novice

Prošnja za delo v proizvodnji + Primer

Poleg svojega življenjepisa boste skoraj vedno vključili tudi kopijo pisma ali zahtevo, ki je neposredno naslovljena na določenega delodajalca v proizvodnji s informacijami o sebi in razlogi za prijavo na to delovno mesto. Aplikacija za Preberi več…